Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Foto: Radio Slovenija
Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Foto: Radio Slovenija

Slovenijo na področju zelenega prehoda čaka še veliko dela. Že prejšnji teden, 25. aprila, je bil pri nas dan ekološkega dolga, ko smo v državi že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Mednarodni dan ekološkega dolga bo sredi poletja – lani je bil drugega avgusta. Evropska unija zelenemu prehodu namenja zelo veliko denarja. Cilj je, da bi do leta 2025 postala prva podnebno nevtralna celina.

Vprašanje pa je, ali se ta denar zares uporabi za ukrepe, ki naj bi vodili v popolno razogljičenje Zemlje, ali pa povzročijo le zmanjšanje izpustov. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je v pogovoru za oddajo Ob osmih navedel konkreten primer iz Slovenije. "TEŠ 6 je bolj učinkovita elektrarna kot bloka štiri in pet. Izpustov je bilo ob priključitvi šestega bloka manj. A premog je še vedno najbolj umazan način pridobivanja električne energije. Na ta način ne bomo niti približno dosegli razogljičenja," je opozoril.

Cesta ali kolesarska steza?

Sonnenschein pri porabi evropskih sredstev za zeleni prehod omenja tako imenovano zeleno zavajanje (green washing, ang.). "To so primeri, ko nekaj oglašujejo kot zeleno rešitev oziroma zeleni projekt, v resnici pa ni tak," pojasnjuje. Raziskava, ki so jo pripravili s partnerji iz srednje in vzhodne Evrope, je pokazala, da je tega pri porabi evropskih sredstev za zelene projekte zlasti veliko na Madžarskem, Poljskem in v še nekaterih drugih državah.

"Tudi v Sloveniji. Konkretno pri cestni infrastrukturi, ki je pogosto zamaskirana v kolesarsko stezo. Včasih je težko fizično ločiti drugo od druge, saj potekata vzporedno. A naleteli smo na primer obnove cestišča v občini, za kar so dobili skoraj milijon evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, v projektih je pisalo, da za graditev kolesarske infrastrukture za zeleni prehod. V resnici je šla večina denarja za cesto, na kateri so s črto označili še kolesarsko stezo," je opozoril.

Podobno se dogaja s subvencijami iz načrta za okrevanje in odpornost za večjo produktivnost v predelovalnih podjetjih. Na papirju naj bi šlo za zelene naložbe, ki naj bi prispevale k razogljičenju, a ni tako, pravi Sonnenschein.

Težava so merila

Težava je v tem, da je mogoče sredstva za zeleni prehod dobiti že ob obljubi o 10-odstotnem povečanju energetske učinkovitosti. To nas ne bo privedlo do razogljičenja, je prepričan Sonnenschein, saj vsako podjetje vlaga v učinkovitejšo tehnologijo, ne manj. Med primeri dobre prakse sogovornik omenja naložbe v železniško infrastrukturo, še posebej v okolici Ljubljane.

"Zelo pomembno je, da je železnica privlačna alternativa osebnim avtomobilom. Dober primer je železniška proga Ljubljana–Borovnica, za njeno gradnjo je šlo veliko evropskega denarja. Tisti, ki živijo v bližini postaje v Borovnici, se tako, ker je to bistveno hitreje, v Ljubljano vozijo z vlakom," je poudaril.

Pa še en dober primer. Energetske prenove hiš in drugih stavb ob pomoči Eko sklada lahko prispevajo tudi k zmanjševanju energetske revščine. To lahko storimo na dva načina: z zviševanjem socialnih transferjev ali zmanjšanjem potrebe po energiji. "To je zelo dober primer, saj s prenovo zmanjšamo potrebe po energiji in tako trajnostno zmanjšamo porabo in s tem tudi stroške, kar zmanjšuje energetsko revščino," je dejal Sonnenschein. Energetska obnova hiš je torej zelo trajnostna rešitev, ki zaradi zmanjšanja stroškov ogrevanja zmanjša tudi pritisk inflacije na energetskem področju.

Pravičen zeleni prehod

Pri porabi sredstev za zeleni prehod ni edina skrb preprečevanje zlorab. Pomembna je tudi njihova pravična poraba. "Na primer subvencije za nakup električnih vozil. Nisem zagovornik takšnih subvencij. To je zelo drag način za zmanjševanje izpustov. Upravičenci pa so predvsem bogata gospodinjstva. Poleg tega je slovenski trg premajhen. Zaradi vsega tega subvencije ne pripomorejo k znižanju stroškov za električne avtomobile," opozarja Sonnenschein.

"Drugače je v Nemčiji, na Kitajskem, v ZDA. Na področju električnih avtomobilov bi bilo po mojem pametno malo počakati, da se tehnologija poceni in postane dostopnejša, potem pa ciljno podpirati tiste, ki si ne morejo privoščiti tega. Je pa dejstvo, da elektrifikacija avtomobilov prihaja. Vendar mora pomeniti tudi delujoč javni potniški promet in električne avtobuse. V Ljubljani in še nekaterih drugih krajih imamo pozimi kar velike težave z onesnaženim zrakom," je dodal.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Jonas Sonnenschein: Namesto kolesarske steze cesta